Dejstvo je, pravijo arhitekti, da bi radi delali, pa čeprav je število gradenj v zadnjih letih upadlo za tretjino. Arhitekti, urbanisti in drugo poznavalci se bodo na javni tribuni med drugim spraševali, zakaj je tudi za arhitekte pomembno, da razvijamo železniško, cestno in pristaniško infrastrukturo, v kakšne projekte se splača vlagati, kako se bodo reševala zapuščena gradbišča v Ljubljani, kako je z vlaganji v gradnje na tujih trgih, ali bodo slovenski arhitekti iskali delo v tujini in ali bi morali biti arhitekti prisotni pri vsakem posegu v prostor.
Stop za naložbe v gradnje stavb
V Sloveniji je bilo v arhitekturnem projektiranju v letu 2011/12 za 42 milijonov evrov poslov, kar je približno 30 tisoč evrov na arhitekta ali odstotek vrednosti vseh naložb pri nas. Ker so vlagatelji propadli ali pa težko finančno podprejo naložbe, so se te v gradnje stavb in urejanje krajine pri nas ustavile. Leta 2012 se je obseg gradbeništva v Sloveniji skrčil za 29 odstotkov. Arhitekti so po podatkih zavoda za zaposlovanje postali eni najmanj zaposljivih strokovnjakov. Plače arhitektov so se v Sloveniji s 25 tisoč evrov bruto leta 2010 znižale na 15 tisoč evrov leta 2012.
Več kot polovica naložb so zasebne hiše, individualni naročniki pomenijo 45 odstotkov naložb. Največ javnih naložb je na Danskem, Finskem in Švedskem, najmanj v Grčiji, Litvi in na Portugalskem. V Sloveniji so javni vlagatelji le tretjina vseh naročnikov. Med državami EU, kjer so arhitekti izrazili največ pesimizma, je tudi Slovenija, kjer je polovica arhitektov predvidela zmanjšanje obsega dela.
Mika Cimolini, arhitektka (studio Elastik), zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), razlaga, da se je odvisnost naložb od najemanj posojil v krizi izkazala za zelo slabo. »Izboljšanje v drugem četrtletju letošnjega leta, ko je bilo 24 odstotkov več gradenj kot v istem obdobju lani, še ne pomeni, da se je dejavnost okrepila.«
Kako je v tujini
Okrevanje bo dolgotrajno, pravi, odvisno od mednarodnih finančnih razmer in ukrepov, s katerimi želi vlada okrepiti javne naložbe.
Avstrija je na primer namenila eno milijardo evrov za zvezne gradbene dejavnosti, predvsem energetsko varčno prenovo in novogradnje ter pospeševanje infrastrukturnih del. Italija je odmerila denar za infrastrukturne projekte, poenostavitve in pospešitev odobravanja in umeščanja objektov v prostor ter predvidela davčno olajšavo za energetsko učinkovito obnovo hiš. Belgija je znižala ddv z 21 na šest odstotkov za gradbena dela do 50 tisoč evrov in z 12 na šest odstotkov za socialno stanovanjsko gradnjo ter davčne olajšave za naložbe v energetsko učinkovitost stavb.
V Eko skladu pravijo, da bodo tudi pri nas v bližnji prihodnosti stavbe skoraj nič energijske, njihove energijske potrebe bodo zadovoljevali pretežno z obnovljivimi viri, hkrati pa bo v prihodnje velik poudarek na razumevanju okoljskih vplivov stavbe, ekonomičnosti gradnje, kakovostnih bivalnih razmerah. Cilji Eko sklada so med drugim usmerjeni v spodbujanje trajnostne gradnje in obnove obstoječega stavbnega fonda, saj je s stavbami povezanih 40 odstotkov rabe končne energije, najmanj 35 odstotkov izpustov CO2 in znatna količina odpadkov, ki nastajajo med gradnjo in uporabo stavb.
Po navedbah Mike Cimolini je Eko sklad res dvignil zavest o energetski učinkovitosti objektov, a je premalo pozornosti posvetil estetski prenovi objektov. »Arhitekti bi morali biti vključeni v prenovo modernističnih objektov, tudi večstanovanjskih, čeprav so takšne prenove zaradi razdrobljenega lastništva težavne.« Pravi tudi, da arhitekti naložbe v infrastrukturo vidijo kot priložnost za delo. »Razvoj železniškega omrežja je v času Avstro-ogrske Sloveniji prinesel tehnološki, ekonomski in družbeni napredek, in zakaj ne bi bilo tudi zdaj tako? Železniške postaje in drugi objekti so lahko arhitekturni presežki, v katerih se infrastruktura sreča s storitveno dejavnostjo ter nosilci razvoja v mestih in na podeželju.
Po njenem drugod v svetu arhitekti že dolgo ne čakajo, da jih vlagatelji najdejo. »Del pridobivanja posla je tudi, da sami poiščemo vlagatelja na podlagi poslovnih študij. Poznati moramo tudi osnove naložbenega vodenja in zagovarjati ekonomsko upravičenost projekta, še posebej, če ta še nima znanega vlagatelja. Arhitekti lahko preživimo le, če bodo imele naše storitve visoko dodano vrednost in bomo dejavni na trgu.
Nagrade ZAPS
Med nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je Aktivna hiša Lumar arhitektov KošorokGartner dobitnica zelenega svinčnika za inovativno trajnostno gradnjo, zlate svinčnike za odlično realizacijo v arhitekturi in krajinski arhitekturi pa bodo jutri prejeli
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) Bevk Perović arhitektov, Dekleva Gregorič arhitektov, Ofis arhitektov in biroja Sadar+Vuga, pa hiša Maui, Dekleva Gregorič arhitektov, Paviljon Dojmi, Katušić Kocbek arhitekti, hiša NMII Dans arhitektov, Center za kontrolo zračnega prometa Ljubljana (ATCC) arhitektov Sadar+Vuga in Spirala razvoja podjetja Superform.
Foto: Tomaž Gregorič
