Predstava je priredba Shakespearovih kraljevskih iger Rihard III. + II. in dramski diptih z epilogom o smrti. »Sedimo v krogu in si pripovedujemo. Žalostne zgodbe o smrti kraljev. Nekateri odstavljeni. Nekateri ubiti v vojni. Nekateri zaklani med spanjem. Vsi mrtvi.« (Rihard II., 3/2)
Pandur, Hranitelj, Silence, Numen, Radko Polić ...
Presenetljivo je, da je Rihard III. + II. sploh prva predstava v ljubljanski Drami. Nastajanje projekta je opisal kot enega najbolj vznemirljivih in kreativnih v karieri. Predstava Rihard III. + II. je igra o večnih temah, kot so pohlep, boj za oblast in moč, opisuje večni mehanizem procesa, od vzpona na oblast in padca z oblasti, pa vse do smrti.
Avtorici priredbe prevoda Mateja Bora sta dramaturginja uprizoritve Livija Pandur ter priznana hrvaška dramatičarka in dramaturginja Lada Kaštelan, scenograf je Sven Jonke (Numen), Dorijan Kolundžija je zasnoval videoprojekcijo, kostumograf je Alan Hranitelj, koreograf Anže Škrubet, avtorja glasbe Primož Hladnik in Boris Benko (duo Silence). V igralskem ansamblu pa Branko Šturbej (Kralj Rihard III.), Saša Tabaković (Kralj Rihard II.), Jernej Šugman (Henrik Bolingbroke, pozneje Henrik IV.), Polona Juh (Lady Ana), Silva Čušin (Kraljica Elizabeta), Alojz Svete (Vojvoda Yorški), Klemen Slakonja (Vojvoda Clarence), Uroš Fürst (Robert Brakenbury), Klemen Janežič (Aumerle), Robert Korošec (Kralj Edvard IV.) in Radko Polič (Kralj).
Trikotnik od vzpona do smrti
V predstavi prepoznamo Shakespeara kot mojstra opisovanja krvave zgodovine vzpona in padca z oblasti skozi psihologijo osebnosti, subtilnem prikazu bojev v posameznikovi zavesti, razkrivanjem človeških strasti, slabosti in neustavljivega nagona po (samo)uničenju. Teme, ki so večne in univerzalne, ne glede na to, kakšna je oblast in kdo (nam) vlada, vedno so prisotne emocije, osebni boji, arhetipski koncepti, ponavljajoče se podobe, zgodbe in simboli. Predstava je razdeljena na tri dele. Prvi je vzpon (pooseblja ga Rihard III), drugi je padec (Rihard II.), tretji del je sinteza, ki z enigmatičnim naslovom Jeruzalem meri na univerzalni prostor prehajanja iz življenja v smrt. Vsem delom pa je skupno novo občutenje sveta, kar je pogosto rdeča nit predstav režiserja, ki raziskuje spremembe na območju emocionalnega in spiritualnega ter se ukvarja z zaznavo časa.
Stoletje Shakespeara v SNG Drama Ljubljana
V resnici pa Shakespeara menda zgodovina sploh ni zanimala, navdihovali so ga zgodovinski junaki, ki jih je uporabil v svojih delih, da je odpiral teme, ki so aktualne še danes - oblast, moč, pohlep, posameznikova samota, odnosi v družini. Shakespeare ni bil umetnik ene dobe, temveč vseh časov, kar vedno znova potrjujejo repertoarji gledaliških hiš po vsem svetu in priljubljene filmske priredbe, še več je ponatisov in prevodov del velikega dramatika. SNG Drama Ljubljana njegove igre uprizarja že od leta 1896, ko je Rudolf Inemann na oder postavil Othella. Do danes je na istem oziroma na malem odru 24 Shakespearovih besedil zaživelo 74-krat, še najpogosteje Hamlet, ki je imel 11 odrskih transformacij.
Pred sobotno premiero so se plodovitega renesančnega pisca spomnili v knjigarni Konzorcij in v prvem nadstropju na ogled postavili 28 fotografij Shakespearjevih uprizoritev iz preteklih sezon SNG Drama Ljubljana, poleg katerih stoji še 16 umetniških fotografij Aljoše Rebolja z vaj za novo uprizoritev Rihard III. + II. Dramski diptih z epilogom o smrti.
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama v Ljubljani
