Milanski teden oblikovanja ali Salone del Mobile vsako leto razodene nove usmeritve na področju notranjega oblikovanja. Novosti predstavijo največji oblikovalci pohištva, smernice, ki jih nakaže milanski teden, pa zaznamujejo notranje oblikovanje vsaj še leto dni.
Naravni materiali, trajnost in povezovanje z digitalnim svetom naj bi bili značilnosti notranjega oblikovanja vsaj še nekaj let. Tako vsaj meni Alice Rawsthorn, britanska novinarka in poznavalka oblikovanja. Njene kolumne, ki jih piše za International New York Times, so objavljene v medijih po vsem svetu, septembra pa bo članica žirije na 24. bienalu oblikovanja BIO 50 v Ljubljani. Z njo smo se v Milanu pogovarjali o notranjem oblikovanju, pa tudi o spodbujanju industrijskega oblikovanja in nagradah lexus design, ki jih podeljuje znamka Toyota. Oblikovanje letošnjih dobitnikov te nagrade - luči Iris nemškega oblikovalca Sebastiana Schererja so zasnovane tako, da odbijanje svetlobe deluje kot milni mehurčki, pri projektu Macian britanskega oblikovalca Jamesa Foxa pa gre za različne manjše dele, ki delujejo kot nekakšni povezovalci, s katerimi lahko otroci, pa tudi odrasli, povežejo palice ali veje in si zgradijo hišo ali trdnjavo - je odsev smernic, ki jih je poudarila sogovornica. Prvi se je igral s tridimenzionalnim zaznavanjem, drugi pa v oblikovanje vpeljuje trajnost.
»Danes oblikovalec ni le oblikovalec. Oblikovanje je tesno povezano s podjetništvom. Ni pomembno, ali si v Barceloni, Milanu, New Yorku ali Ljubljani, denar lahko zbereš prek množičnega financiranja.« Prva pomembna napoved, ki jo omenja Rawsthornova, je povezovanje oblikovanja z digitalnim svetom, tehnologijami in spletom, ki oblikovalcem dajejo veliko večjo moč, kot so jo imeli kadarkoli. »Digitalne tehnologije so v zadnjem desetletju spremenile svet, pri čemer so pomembno vlogo igrali tudi oblikovalci,« meni sogovornica.
Veliko vlogo pripisuje odkritjem v znanosti, ki pomagajo oblikovalcem. Smo v zlati dobi znanosti, pravi. Med tehnologijami, ki jih je znanost dala oblikovanju, poudarja predvsem 3D-tiskalnike, ki postajajo vse bolj dostopni. Znanost jih je razvila, oblikovalci pa nam jih bodo pomagali razumeti in bolje izkoristiti, doda. »Oblikovalci so tisti, ki nam bodo pokazali, kako to tehnologijo odgovorno uporabiti. Pred časom so s 3D-tiskalnikom natisnili pištolo. Ta 'škandal' je oblikovalcem in svetu pokazal, kako škodljiva je lahko vsaka tehnologija, če ni razvita odgovorno,« pravi Alice Rawsthorn.
Vrača se obrt
V Milanu je vselej najbolj v ospredju pohištvo. Obrti, denimo mizarstvo, naj bi po mnenju Rawsthornove prav tako doživljale preporod. Obrtniki mizarji se bodo oziroma se že bolj povezujejo z oblikovalci. V zlati dobi industrijskega oblikovanja je namreč marsikateri oblikovalec zviška gledal na obrt. Zdaj obrt spet pridobiva staro slavo in to je, kot pravi, priložnost tudi za Slovenijo, ki ima veliko lesa. Priporoča nam, da to izkoristimo.
Trajnost kot priložnost za mlade
Naravni materiali, vnovična uporaba materialov in prijaznost do okolja so tri usmeritve, ki na področju oblikovanja niso prav nove, a bodo aktualne še kar nekaj časa in za oblikovalce še vedno pomenijo velik izziv, meni Alice Rawsthorn. »V letu 2014 ni več primerno oblikovati nekaj, kar ni prijazno do okolja in trajnostno.« Je pa to velika priložnost za mlade. O tem nam je nekaj povedal Arthur Huang, tajvanski arhitekt, ki vodi podjetje Miniwiz, kjer iz odpadne plastike delajo nove izdelke. »Smisel trajnostnega izdelka je, da ima dolgo življenje, da pride do čim več ljudi in da ni drag. Jedro trajnostnega oblikovanja je to, da se znebiš odvečnega oblikovanja, saj izdelek ne sme biti preveč 'oblikovan', zahteven. Izdelek mora biti predvsem učinkovit,« pojasni Huang.
Majhnost je izziv
Med Slovenci so se v Milanu predstavili Nika Zupanc s šestimi izdelki, pa zastopniki Gorenja z novo pečico in nekaj mladih oblikovalcev, zbranih v projektu Pop-up dom. Rawsthornova priznava, da slovenskega oblikovanja ne pozna, čeprav smo na koncu ugotovili, da ve za Laro Bohinc, a pravi, da to, da si majhen, da živiš v majhni državi, danes ni ovira, ampak izziv. »Pred dvema ali tremi desetletji je veljalo, da so morali oblikovalci živeti blizu katerega izmed središč industrijskega oblikovanja, če so želeli uspeti. Tudi zato je Milano postal center oblikovanja, britansko oblikovanje pa je recimo trpelo,« doda. Razlog za to je bila tudi kriza v industriji, ki izdelkov britanskih oblikovalcev ni znala izdelati in prodati, še pojasni Alice Rawsthorn. A potem je prišel telefaks in še mednarodna kurirska pošta, lokacija oblikovalca pa je postajala vse manj pomembna.
Zdaj je oblikovalcem še laže, pravi. »Internet, množično financiranje, digitalne tehnologije vplivajo na to, da je povsem vseeno, kje oblikovalec dela. Estonija, na primer, ni središče oblikovanja, pa je tam kljub vsemu nastal Skype.« Zato, meni Rawsthornova, je zdaj najboljši čas za slovenske oblikovalce: »Če je uspelo oblikovalcem in razvijalcem iz Estonije, ne vem, zakaj ne bi tudi vam.«
Članek je bil objavljen v junijski številki Finance TRENDI.
Napišite svoj komentar
Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Finance: Prijava
Prijavite se. Če še nimate podatkov za prijavo, namesto tega uporabite zavihek Registracija.
Pomoč pri prijavi: admin@finance.si
Finance: Registracija
Če podatke za prijavo že imate, namesto tega uporabite obrazec Prijava.
Z registracijo boste avtomatično prejemali bilten Novosti, ponudbe, ugodnosti in akcije Časnika Finance v vaš e-poštni nabiralnik.
Za dodatno pomoč nam pišite na admin@finance.si. Splošni pogoji so objavljeni na www.finance.si/pogoji.
Spoštujemo vašo pravico do zasebnosti!
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
