Jeseni zagrizite v sočno, rumeno ali oranžno meso sadežev, polno vitaminov (A, B1, B2, C in K) in mineralov (kalij, kalcij, železo, fosfor, natrij, magnezij in mangan). Ne, ne govorimo o eksotičnem mangu ali papaji, temveč o oblinah domačih buč, s katerimi lahko pripravimo okusne preproste jedi ali se prepustimo domišljiji, da ustvarimo po okusu in videzu unikatno in ekstravagantno jed. Uporabite lahko tudi meso, ki vam bo ostalo pri izrezovanju buč na noč čarovnic, ki nas čaka v petek, 31. Oktobra. To je praznik keltskega izvora, ki je v angleško govorečem svetu priljubljen kot Halloween (skrajšano iz All Hallows' Eve).
Za moške tegobe in shujševalne diete
V Srednji Ameriki buče uporabljajo že tisočletja, o njih je v svoj dnevnik pisal Krištof Kolumb, v Evropi so jih sprva zaradi zanimivih okroglih oblik in barv uporabljali za okras, nato dodajali krmi domačih živali, šele pozneje smo si jih na krožnik upali položiti še Evropejci. Olje iz bučnih semen pa so začeli stiskati pred komaj dvesto leti! Danes poznamo veliko vrst buč, ki so nastale iz navadne buče (curcubita pepo), ki jo je Kolumb pripeljal iz Mehike v Evropo in zaupal nemškemu botaniku Hieronymusu Bocku. Ta se je lotil preučevanja te sočne rastline in njenih semen, za katere je tako že v prvi polovici 16. stoletja odkril njihovo zdravilno moč za vse »moške tegobe«.
Danes vemo, da so buče bogate z betakarotenom, ki se v našem telesu presnavlja v vitamin A in kot antioksidant krepi imunski sistem. Nekaj je tudi fosforja, kalcija, kalija in magnezija, največ železa in omega 3 maščob pa vsebujejo bučna semena. Nutricionisti njihovo uživanje priporočajo, ker vsebujejo veliko vlaknin, spodbujajo prebavo, pospešujejo tudi izločanje strupov in holesterola, zato so učinkovite pri vseh shujševalnih dietah in za diabetike.
Skoraj tisoč vrst buč
Obstaja okoli 800 vrst buč, v trgovinah ali na tržnicah pri nas najdemo le nekaj najosnovnejših vrst, ki pa jih lahko uporabite za skoraj vse jedi, recimo kremno juho, rižoto, zavitek, raviole ali pito. Brez njih letošnjo jesen ne bo šlo, saj jih lahko hranite vso zimo. V grobem jih delimo na orjaške in muškatne. Prve, najbolj razširjene, so ogromne, od temno zelene do rumene barve, odlične za juhe, prikuhe, omake, celo marmelade in čatnije. Med muškatnimi poznamo rumeno provansalsko, ki ima stožčasto obliko in sladko oranžno-rumeno meso pri boljših vrstah tudi slasten okus po lešnikih. Bolj rumena vrsta napoli med kuho in peko izgubi največ vode, zato je primerna za pripravo svaljkov, žličnikov, njokov, zavitkov, pit in tort.
A pravi poznavalci buč trdijo, da je najslajše meso japonske vrste hokaido, ki gre k prav vsem jedem, od juh, prilog in rižot, še najbolje pa se izkaže v sladicah, zlasti če je že starejša, saj z dozorevanjem na hladnem in temnem postaja še slajša. Njihov nežen okus se s strukturo in barvo bučnega mesa dobro usklajuje z drugimi sestavinami v jedi, tako z mesom, ribo, sirom, zelenjavo, žiti ali pa medom in sladkorjem.
Kremna bučna juha
Za bučno juho potrebujemo eno večjo bučo, najboljša bo muškatna hokaido, ki jo olupimo in narežemo na kose. Prepražimo nasekljano rdečo čebulo in stisnjen strok česna, dodamo bučo in lovorjev list ter prilijemo približno liter vode. Ko juha zavre, kuhamo še približno 20 minut. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, lovorjev list pa zavržemo. Juho zmeljemo s paličnim mešalnikom. Postrežemo z žlico kisle smetane in potresemo z bučnimi semeni.
Bučni ravioli
Bučo razkosajte, skuhajte do mehkega in jo olupite. Lahko jo tudi pečete kakšno uro pri 150 stopinjah, da bo mehka in ji boste laže odstranili kožo. V posodo stresite 300 gramov moke, vanjo ubijete tri jajca in dodate čajno žličko soli. Z rokami vse dobro premešajte in še kakšnih 15 minut gnetite, da nastane kompaktno testo. Pokrijte ga s krpo ali zavijte v plastično folijo in pustite počivati pol ure. V tem času pripravite nadev iz zmehčane buče, ki jo potresete s ščepcem soli, poprom in muškatnim oreščkom ter z vilicami pretlačite v pire, po želji primešajte še rikoto ali domačo skuto in nadev začinite s koriandrom, žajbljem, majaronom. Testo razvaljajte na milimeter debelo, narežite na primerno velike kvadrate, na njih položite eno žličko bučnega nadeva in pokrijete z razvaljanim testom, pritisnite ob robovih, oblikujte kvadrate in rob vsakega pritisnite z vilicami. Raviole kuhajte v vreli vodi 4 minute, posolite in popoprajte po okusu, prelijte s stopljenim maslom ali potresite parmezan.
